Miha Potočnik

Cesta železarjev 9, Jesenice
+386 (0)70 831 408
 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
http://www.aparthotel-kazina.si//

Zemljevid

 

Hitijo in drvijo iz postaje na postajo skozi miniaturno mesto in vozijo namišljene potnike v čudovita doživetja…

Izhodišče poti je dom Pristava v Javorniškem Rovtu, od koder se skozi Zoisov park priključimo na gozdno cesto in nadaljujemo v smeri Golica. Gozdna cesta, ki je hkrati tudi markirana pot, najprej vodi preko travnikov, ki so spomladi pobeljeni z narcisami, nato pa preide v gozd. Na križišču gozdnih cest izberemo desno v smeri Pustega rovta, z nje kmalu zavijemo navkreber po strmem kolovozu, ki nas skozi gozd pripelje do planine Pusti Rovt. Prečkamo jo po gozdni cesti, nakar nas smerokazi kmalu usmerijo desno (smer Struška). Skozi bukov gozd dosežemo pašnike na sedlu Kočna, ki jih prečimo, dokler na samem robu prepada ne dosežemo markirane steze. Tej stezi preko pobočij sledimo vse do pastirske koče na Belski planini (1681 m). Belska planina je območje izredno bogatega alpskega cvetja – avriklji, mačehe, žafrani, encijani, svišč in mnoge druge. Od koče nadaljujemo proti vzhodu in s prečenjem pobočij dosežemo planino Seče. Tam se usmerimo navzdol proti Pristavi. Po dolini Medji dol se spustimo do Javorniškega Rovta, po poti si lahko ogledamo sistem vodnih zajetij na potoku Javornik, ki je preko umetnih strug speljan v manjše jezerce ob domu Trilobit. Od doma po cesti nadaljujemo do asfaltirane ceste, po kateri nas označbe z nekaj prečenji gozda pripeljejo nazaj na izhodišče.

Od doma Pristava se po markirani stezi, ki večkrat preči cesto, spustimo do razcepa, kjer se po makadamski cesti usmerimo proti domu Trilobit. Nadaljujemo mimo umetnega jezerca ob domu in tam sledimo markirani stezi navkreber. Ob poti lahko vidimo umetne struge potoka Javornika, ki so bile urejene za potrebe zbiranja vode za hidroelektrarno. Markirano pot kmalu zapustimo, saj se odcepimo desno v smeri Stamar. Pot proti Stamaram je označena z rumenimi markacijami. Med vzponom nas označbe opozorijo na opuščeni rudnik mangana, ki je od steze oddaljen le nekaj minut hoje. Planino Stamare prečimo in zahodno od koče poiščemo stezo, ki se strmo vzpne do planine Srednica. Nedaleč od pastirske koče se usmerimo proti vzhodu po stezi, ki se mestoma skorajda izgubi v pašniku. Pot se zlagoma vzpenja, pri tem vodi mimo pastirske koče Ovčar Marko in nas pripelje do Betonske bajte. Tam se usmerimo na stezo, ki se prečno v vzhodni smeri vzpenja čez pašnike Belščice in doseže markirano pot proti Stolu, ki pa ji sledimo le kratek čas. Označba nas namreč opozori na Vajnež, katerega razgledni vrh (2104 m) dosežemo po brezpotju preko pašnikov. Z vrha se vrnemo na markirano pot in se po njej usmerimo proti zahodu. Steza nas preko razglednih pobočij Belščice pripelje v zatrep Rida, ki ga po meliščih prečimo do planine Seča. Od tam se skozi Medji dol spustimo do doma Trilobit in nazaj do izhodišča pri domu Pristava, v bližini katerega je tudi Zoisov park, dendrološki park z jezerci in sprehajalnimi potmi.

V Planini pod Golico se spustimo mimo cerkve in se nato po markirani poti skozi gozdove – pri tem prečimo gozdno cesto – vzpnemo do prvih pašnikov Jeseniške planine, imenovanih Molzišče. Od tam pot večinoma sledi kolovozu, ki nas pripelje do pastirske koče, od katere po pašniku nadaljujemo navkreber do sedla Rožca (1587 m) z razgledi na Julijske Alpe in avstrijsko Koroško. Od tam se usmerimo proti vzhodu v smeri Golice. Najprej prečimo pobočje Kleka (1753 m), se spustimo do sedla Jekelj (1487 m), od tam pa prečimo pobočja Golice do Koče na Golici. Pot večinoma poteka po pašnikih, mestoma po redkem gozdu. Zadnji del poti predstavlja spust od Koče na Golici mimo spodnje postaje tovorne žičnice in turistične kmetije Betel do Planine pod Golico.

Pot sicer v celoti vodi po markiranih poteh, a je zaradi manjše obiskanosti in številnih gozdnih kolovozov potrebno nekoliko več pozornosti pri orientaciji.

Stara slovenska mesta, ponosna na svoje posebnosti, se povezujejo v Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Med seboj lahko dostopna mesta s stavbno dediščino kažejo raznovrstnost kulture od prazgodovine prek srednjega veka do baroka vse do današnjih dni. Kar tretjina slovenskih mest je zaščitenih kot spomenik. V združenje povezana mesta skrbijo za ohranjanje in oživljanje mestnih posebnosti ter za obilje dogajanja – vsak dan v letu. Zakaj bi obiskali samo enega? V Sloveniji lahko v kratkem času nanizate celo vrsto mestnih doživetij! Potujte od mesta do mesta posebnosti!

 

 

Idrija

Jesenice

Kamnik

Koper

Kostanjevica na Krki

Kranj

Metlika

Novo mesto

Piran

Ptuj

Radovljica

Škofja Loka

Slovenjske Konjice

Tržič

Žužemberk

URADNE URE

  • Maj, junij, september, december
  • ponedeljek – petek
    08.00 - 12.30 in 13.00 -16.00
  • sobote
    10.00 – 12.30 in 13.00 -16.00
  • Julij, avgust
  • ponedeljek – petek
    09.00 – 12.30 in 13.00 -19.00
  • sobote
    10.00 – 12.30 in 13.00 -16.00
  • Oktober, november, januar, februar, marec, april
  • ponedeljek – petek
    08.00 - 12.30 in 13.00 -16.00
  • Sobote, nedelje zaprto