Video sekcija: 05:08 - 5. POGLAVJE: Markeševa hiša
Hiša izstopa iz prvotno pretežno kajžarske gradnje po Murovi in kaže sledi visoke stavbarske arhitekture. Ohranjen je poznobaročni portal iz zelenega tufa in poznogotski kamniti kletni portal. V hiši je bila nekdaj gostilna, strojarna in tudi čevljarna. V drugi polovici 19. stoletja jo je kupil Jožef Markeš, katerega rodbina je tukaj ostala do danes.
Okoli leta 1950 (vir: fototeka GMJ)
Leta 1897 se je tu rodil Jožefov sin Jože. Že mlad se je v železarni izučil za električarja in v tem poklicu zablestel. V pritličju hiše si je uredil delavnico, kasneje čez cesto še drugo. Kot pionir električarstva je v domove pripeljal žarnice, napredno razmišljujoči inovator v njem ga je gnal, da je sestavil sončni kolektor. V domači hiši je že pred letom 1941 priklopil telefon, kamor so po tem klicali tudi druge prebivalce Murove. Doma so kmalu imeli tudi radio, ki so ga sosedje radi prišli poslušat. Bil je spoštovan član Strokovne zadruge koncesioniranih elektrotehnikov in prvi pobudnik za izdajo Elektrotehničnega vestnika.
Jože Markeš z družino (vir: fototeka GMJ)
Svoje delo je imel Jože zelo rad in verjetno je prav zato skozi petdesetletno kariero vanj uspel pritegniti vseh pet sinov, nečake, pa tudi vnuke.
Valentin Markež, župan Jesenic od leta 1935 do 1941 (vir: osebni arhiv Francisco Markez)
Kot vsi Jožetovi sorojenci je bil leta 1894 v tej hiši rojen tudi brat Valentin. Njegov priimek je bil zapisan s končnico »ž« zaradi birokratske napake in še danes obstajata obe različici v sicer isti sorodstveni liniji.
Valentin z družino (vir: osebni arhiv Francisco Markez)
Valentin je končal trgovsko šolo v Ljubljani in se po nekaj letih dela kot železničar zaposlil pri Kranjski industrijski družbi (KID) na Jesenicah. Vodil je upravo posestev podjetja, kasneje pa postal glavni računovodja v takrat največjem železarskem podjetju na območju Slovenije.
Znan je bil po aktivnem udejstvovanju v javnem življenju: kot mlad je bil član prosvetnih in strokovnih organizacij, kasneje tudi politik. Tako je bil v težkem obdobju pred drugo svetovno vojno izvoljen za župana Jesenic, mesta, ki je takrat štelo približno 9000 prebivalcev.
Tone Čufar v mladih in zrelejših letih (vir: fototeka GMJ)
V Markešovi hiši je v kletnih prostorih nekaj časa živela tudi družina znanega jeseniškega literata Toneta Čufarja, ki ga je mama v tej hiši povila leta 1905.
Viri:
- »Kako so na Murovi včasih živeli?« (Ljudska univerza Jesenice, 2010)
- »Ta stare Jesenice ali Murova in Plavž« (Zdenka Torkar Tahir, Gornjesavski muzej Jesenice, 2010)
- Občinska knjižnica Jesenice – Zapuščina Cirila Pračka
- Ustno domačini: družina Čufer, Janez Pšenica, Avgust Mencinger, Jože Mencinger, Janez Višnar ml., Anton Ravnikar, Dušan Hafner, Marija Markeš, Zvonka Petrovič
Kolofon:
Projekt: Spomini starih Jesenic
Financiranje: Občina Jesenice
Izvedba: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Gornjesavski muzej Jesenice
Lektura in prevod: TellUs, Maja Davis s.p.
Oblikovanje in obdelava fotografij: Jamaja, Maja Rostohar s.p.
Jesenice, 2020
