Video sekcija: 08:00 - 6. POGLAVJE: Janezkova šola
Kajžarske hiše so brez temeljev postavljali na skalnat teren, pozidali pritlični del, zgoraj pa je bilo vse leseno. Strehe so pokrivali z lesenimi deskami cepljenkami – »šinkeljni«. Takšne gradnje je hiša Pri Janezku, z lesenim nadstropjem in gankom, ki je redek primer ohranjene kmečke hiše. Znotraj je bila izba in črna kuhinja ter leseni stropi.
Šola pri Janezku (Murova 18) okoli leta 1970 (vir: fototeka GMJ)
Hiša je znana kot prva jeseniška šola. Leta 1825 je bil tu uveden redni enorazredni, nato pa dvorazredni pouk. Leta 1882 je Občina Jesenice kupila Kosovo graščino, kjer je nato potekal šolski pouk.
Učitelj Jožef Klopčič in jeseniški šolski svet med leti 1877–1881, ko je učil na Jesenicah (vir: fototeka GMJ)
Janezkovo šolo so obiskovali učenci iz kmečkih in delavskih družin, ki so preko ramen nosili malho iz grobega platna. Pisali so na trd, skoraj pergament papir, ali na šolske tablice iz črnega kamna skrilavca. Brisali so s prekuhano in presušeno drevesno gobo. Učili so se branja, pisanja in računanja.
V zapisih o prvem obdobju šolstva na Jesenicah je omenjen učitelj Janez. Bil naj bi manjše in drobne postave, zato so ga imenovali za Janezka. Od tod ime Janezkova šola. Živel naj bi v skromnem stanovanju s pečjo kar v šoli, tudi kuhal si je sam.
Zunanjost Pračkove hiše na Murovi 19 (vir: fototeka GMJ)
Poleg šole stoji ohranjena kajžarska domačija, z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem. Tudi tukaj je bila v notranjosti samo izba in črna kuhinja. Je lepa vrhkletna hiša, ki še oznanja staro slavo in priča o oblikah stavbarstva v lesu, ki je nekdaj prevladovalo na starih Jesenicah. Danes je znana tudi kot Pračkova hiša.
Ciril Praček, 1913–2000 (vir: Zapuščina Cirila Pračka, Občinska knjižnica Jesenice)
Hišo je leta 1923 kupila družina Praček, tukaj so živeli do leta 2011. Oče je zgodaj umrl, mama pa je ostala sama s šestimi otroki. Starejši sin Ciril je postal skrben brat za mlajše sorojence in se obenem uspešno šolal.
Ciril na zimskih olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkirchnu, leta 1936 (vir: Zapuščina Cirila Pračka, Občinska knjižnica Jesenice)
Cirilova največja strast je bilo smučanje in gorništvo. Kot izjemen smučar je bil večkratni državni prvak v alpskih disciplinah in že leta 1931 član jugoslovanske reprezentance. Na olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkirchnu je dosegel 15. mesto v alpski kombinaciji, udeležil se je tudi iger v St. Moritzu leta 1948. Na svetovnem prvenstvu leta 1939 v Zakopanah je dosegel 7. mesto v slalomu in 12. mesto v alpski kombinaciji. Kasneje je učil tudi mlajše, bil je npr. prvi trener bronaste olimpijke iz Lillehammerja 1994, Alenke Dovžan.
Kot alpinist je opravil več kot 300 plezalnih vzponov, od tega 11 prvenstvenih. Postal je član Gorske reševalne službe in z jeseniškimi gorskimi reševalci sodeloval kar pol stoletja, za kar je prejel tudi priznanja Planinske zveze Jugoslavije in Slovenije ter zlati znak GRS.
Vestno je zapisoval svoje delo, udejstvovanja in izkušnje, popisoval poti in razmere v gorah. Tako je zbral ogromno gradiva in svoje spomine nazadnje izdal leta 1999 v knjigi Vrnite mi moje sinove z gore. Že pred tem je pisal članke in razprave, priročnike (Smučanje, Slalom) in vodnike (Turni smuk) ter drugo strokovno čtivo (Med gorskimi reševalci).
Črni vrh nad Planino pod Golico: Lojzka in Anica Praček (vir: Zapuščina Cirila Pračka, Občinska knjižnica Jesenice)
Od drugih bratov in sester je Ciril za smučanje najbolj navdušil mlajšo sestro Lojzko, ki je pod njegovim mentorstvom pogumno tekmovala med konkurenco moških na Triglavskih smukih, kasneje pa dolgo let uspešno tudi v ženski reprezentanci.
Črni vrh nad Planino pod Golico: Lojzka Praček na štartu (vir: Zapuščina Cirila Pračka, Občinska knjižnica Jesenice)
Na Vršiču: Ciril Praček, zadaj v sredini sestra Lojzka (vir: Zapuščina Cirila Pračka, Občinska knjižnica Jesenice)
Viri:
- »Kako so na Murovi včasih živeli?« (Ljudska univerza Jesenice, 2010)
- »Ta stare Jesenice ali Murova in Plavž« (Zdenka Torkar Tahir, Gornjesavski muzej Jesenice, 2010)
- Občinska knjižnica Jesenice – Zapuščina Cirila Pračka
- Ustno domačini: družina Čufer, Janez Pšenica, Avgust Mencinger, Jože Mencinger, Janez Višnar ml., Anton Ravnikar, Dušan Hafner, Marija Markeš, Zvonka Petrovič
Kolofon:
Projekt: Spomini starih Jesenic
Financiranje: Občina Jesenice
Izvedba: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Gornjesavski muzej Jesenice
Lektura in prevod: TellUs, Maja Davis s.p.
Oblikovanje in obdelava fotografij: Jamaja, Maja Rostohar s.p.
Jesenice, 2020
