Spoštovane občanke, spoštovani občani, dragi gosti - dobrodošli na praznovanju praznika občine Jesenice. Prijazno pozdravljam spoštovane kolege župane in podžupane, častne občane in občinske nagrajence, občinske svetnike in svetnice ter vse, ki ste s svojo prisotnostjo počastili naš praznik. Prisrčno dobrodošli.

Občina Jesenice danes slavi občinski praznik. 93 let je že minilo, kar so Jesenice pridobile mestne pravice, dotedanji trg Jesenice pa je postal mesto; s tem se je začela nova doba v zgodovini mesta in občine.

Prihodnjo nedeljo, 20. marca, bo Občina Jesenice praznovala občinski praznik. V zadnjih dveh letih občinskega praznika nismo praznovali tako, kot smo bili vedno vajeni, torej s prazničnim programom in podelitvijo občinskih priznanj v Gledališču Toneta Čufarja. Na naše zadovoljstvo so se ukrepi zaradi covida-19 v zadnjih dneh sprostili tako, da bomo občinski praznik obeležili tako kot osrednjemu prazniku lokalne skupnosti pritiče, slovesno in slavnostno.

Zaradi znanih omejitev smo praznik v zadnjih dveh letih zaznamovali le z video posnetkom priložnostne prireditve, na kateri smo (pred kamerami) podelili občinska priznanja. Drugače, žal, nismo mogli storiti. A ne glede na vse smo naredili tako, kot smo v danem trenutku lahko. Življenje se zaradi covida-19 ne sme ustaviti, sem pogosto izpostavljal, morali smo se le prilagoditi danostim. In smo se prilagodili.

Povišanje cen ogrevanja za občane, ki se s toploto oskrbujejo preko daljinskega sistema, je še vedno aktualna problematika; povezana je predvsem z rastjo cen energentov na svetovnih trgih. V občinski upravi tej temi posvečamo veliko pozornosti, saj se zavedamo, da so visoke cene marsikoga spravile v velike skrbi in poskušamo pomagati po najboljših močeh. Treba pa je razumeti, da je problematika kompleksna in da so možnosti Občine Jesenice za ukrepanje, žal, omejene.

Javnost o naših aktivnostih redno obveščamo in tako bo ostalo. Želim namreč, da je javnost dobro obveščena o odločitvah ter tudi o razlogih, ki so vodile do določenih odločitev. Glede na to, da smo pred dnevi zaradi višjih cen daljinskega ogrevanja prejeli zahtevo več kot 1.500 občanov za sklic zbora občanov, ki bo prvega marca letos v dvorani Kina Železar, pa se zdi, da naša pojasnila v zvezi s tem vseh še niso dosegla.

Zbor občanov je legitimna oblika izražanja stališč. Predlagatelji sklica zbora občanov so k zahtevi priložili seznam vprašanj, ki se bistveno ne razlikujejo od vprašanj oziroma predlogov, ki so jih občani že pred časom naslovili na Občino in na katera smo že argumentirano odgovorili. Zbora občanov se veselim, saj bomo tako nadaljevali javni dialog, ponovno predstavili ukrepe in odgovorili na vprašanja občanov.

V občini Jesenice je odprto vprašanje zagotovitve novih prostorov za knjižnico. Osrednja občinska knjižnica se namreč že vrsto let sooča s prostorsko stisko. Prostora je premalo za vse potrebe knjižnice, tako za izposojo in hrambo gradiva, kot za otroške dejavnosti, predavanja, izobraževanja in razne kulturne prireditve. Razmere in potrebe dobro poznamo.

Žal prostorski pogoji v obstoječi osrednji knjižnici na Jesenicah ne dovoljujejo, da bi se uveljavila kot »mestna dnevna soba« tako, kot v Kranju in v Radovljici, kjer so pred nekaj leti pridobili novi knjižnici v središčih obeh mest. Zavedamo so, da sodobna knjižnica ni le zelo pomembna kulturna ustanova, ki izposoja knjige, ampak je še precej več kot to. V knjigah je namreč shranjeno obilo znanja in knjižnica je tako organizacija, ki spodbuja branje in omogoča prebivalcem izobraževanje, pridobivanje novih (spo)znanj, je kraj srečevanja ljudi in izmenjave znanj ter informacij, knjižnica je tudi prostor za prostočasne dejavnosti in, nenazadnje, tudi družabni prostor.

Izrazito povišanje stroškov na položnicah za ogrevanje so številne naše občane pahnile v veliko finančno stisko. Na zahteve in predloge 1.136 občanov smo že podali obširna pojasnila, ki so objavljena tudi na spletni strani Občine Jesenice. S tem prispevkom želim strnjeno predstaviti okoliščine, ki vplivajo na naše odločitve, saj je problematika kompleksna.

V občinski upravi temu vprašanju posvečamo vso nujno pozornost in ga obravnavamo z največjo skrbnostjo, vendar so naše možnosti za ukrepanje, žal, omejene.

Ob iskanju možnih rešitev za blažitev stisk naših občanov se je treba zavedati negotovih razmer na globalni ravni (denimo, stopnjevanje napetosti na ukrajinsko-ruski meji) in mednarodnih trgih energentov. Negotove globalne razmere utegnejo cene energentov (ne le plina, ampak tudi elektrike) v prihodnje še dvigati. Na te razmere Občina Jesenice nima vpliva.

Sestanek županov občine Jesenice, občine Radovljica in mestne občine Kranj s predsednikom vlade v okviru obiska vlade na Gorenjskem glede umestitve nove regionalne bolnišnice na Gorenjskem, ni ponudil odgovora na eno najbolj izpostavljenih vprašanj na Gorenjskem. Vprašanje bodoče gorenjske bolnišnice je še posebej pomembno za občino Jesenice.

Za zdaj je pomembno sporočilo predsednika vlade, da je denar za gradnjo nove regijske bolnišnice zagotovljen z zakonom, ki ga je letos jeseni sprejel Državni zbor, medtem ko je naloga občin, da se dogovorijo o lokaciji. Poudaril je, da je treba lokacijo izbrati hitro, da bi se lahko nato nadaljevale tudi aktivnosti za pridobitev ustrezne dokumentacije za gradnjo.

Že dan pred sestankom je zasedal Svet gorenjske regije in se dogovoril, da bo regionalna razvojna agencija BSC pripravila SWOT analizo (to je analizo prednosti, priložnosti, nevarnosti in tveganj) glede vsake od predlaganih lokacij. Med temi lokacijami je tudi jeseniška.

Razvojna vprašanja (ne le v občini Jesenice) se povezujejo tudi z vprašanjem načrtovanja, urejanja in rabe prostora. Geografska lega občine Jesenice določa naše prostorske danosti in razvojne priložnosti, ki so jih pomembno zaznamovale tudi dejavnosti v naši zgodovini.

Na eni strani se lahko pohvalimo z bogato naravno dediščino, saj pobočja Karavank in Mežakle z gozdovi, senožeti, pašniki ponujajo enkratno naravno kuliso in številne priložnosti za prostočasne dejavnosti (kot sta pohodništvo in rekreacija) pa tudi za razvoj gospodarskih dejavnosti (gozdarstvo, kmetijstvo, turizem).

V Glasgowu na Škotskem se je pred dnevi končal svetovni podnebni vrh, na katerem so se voditelji in drugi predstavniki držav sveta pogovarjali o omejevanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Po ocenah strokovnjakov doseženi dogovori ne zagotavljajo bistvenega zmanjševanja emisij v ozračje in zato vrh ocenjujejo kot neuspešen.

Ne glede na to lahko rečemo, da se na stroka in javnost precej bolj kot svetovna politika zavedata pomena omejevanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Doseženi dogovori sicer obetajo nekatere manjše spremembe, a skrb za nadaljnje segrevanje ozračja ostaja tudi v prihodnje še kako aktualna.