Damjan Mladenović

Obveščamo vas, da TD Dovje – Mojstrana v soboto 13.7.2013 organizira etnografsko prireditev Večer na vasi. V času prireditve bo cesta skozi Dovje zaprta. Urejen bo obvoz.

Več informacij je v prilogi.

Na spletni strani MMC RTV-SLO je objavljen potopis vzpona na Hruški vrh, ki sta ga napisala Mojca in Jani Luštrek. Članek si lahko ogledate tukaj.

Spoštovani.

Zbrali smo nove zanimivosti in jih prepletli in spletli v zgodbo o Jesenicah in okolici ter jih združili v Jeseniškem zborniku 11, ki je od sobote, 15. junija 2013 tudi v prodaji. Dobite ga v muzejskih hišah na Jesenicah in od Mojstrane do Rateč.

Naročila sprejemamo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali 04 583 35 00.

 

 

Gornjesavski muzej Jesenice
Cesta Franceta Prešerna 45
4270 Jesenice
tel: 04 583 35 00
www.gornjesavskimuzej.si

Spoštovani,
že peto leto zapored je CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, s partnerji – tudi Planinsko zvezo Slovenije – izdala knjižico Vozni redi v Alpah. Knjižica je tudi letos doživela nadgradnjo – vsebuje namreč 12 novih linij, tako da se zdaj ponaša z 31 linijami avtobusov, vlakov, žičnic in ladje po slovenskih Alpah. Naklado smo povečali na skupaj 6.000 izvodov.

Projekt se lahko poleg vsebinskega vidika, ki spodbuja uporabo javnega potniškega prometa, pohvali tudi s tem, da združuje interese 13 lokalnih turističnih organizacij in drugih partnerjev. Samoiniciativno se namreč zadnja 4 leta združimo deležniki, ki prepoznavamo pomen trajnostne mobilnosti v občutljivem alpskem prostoru. Letos smo združili moči Stalni Sekretariat Alpske konvencije, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Lokalna turistična organizacija Bovec, Lokalna turistična organizacija Kranjska gora, Lokalna turistična organizacija Sotočje, Turizem Bled, Turizem Bohinj, Turizem Radovljica, Center Rinka, Logarska dolina in Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. Državni ukrepi se žal odvijajo prepočasi, zato ustvarjamo lastno bazo voznih redov, zbranih na enem mestu, in tako prispevamo k večji praktičnosti uporabe javnega prometa in posledično zmanjševanju osebnega prometa. S priročno knjižico povečujemo uporabo javnega potniškega prometa predvsem med turisti, saj smo letos že drugič izdali tudi tiskano angleško verzijo. Želimo pa si, da bi knjižico uporabljalo tudi več domačinov, slovenskih obiskovalcev in planincev.

Problem niso le emisije onesnaževal in hrup, pač pa tudi raba prostora – parkirane pločevine je preveč tako pred domačim pragom kot tudi v turističnih območjih. Trajnostna mobilnost v našem alpskem prostoru je torej zelo pomembna, tako za sedanjo, kot tudi za prihodnje generacije. In javni potniški promet je pomembna alternativa osebnemu prometu. Zavedamo pa se, da je spreminjanje potovalnih navad dolgotrajen proces.
Knjižici sta na voljo pri vseh partnerskih organizacijah, poleg tega pa tudi v elektronski obliki na spletnih straneh CIPRE Slovenija, Planinske zveze Slovenije in ostalih partnerjev.

Uporaba javnega potniškega prometa je na območju Alp še vedno slabo prepoznavna, zato bi bila vaša medijska objava o knjižici nadvse dobrodošla, saj boste tako neposredno pripomogli k večji ozaveščenosti, varovanju okolja in hkrati k izboljšanju turistične ponudbe.

Za vprašanja sta vam na voljo:

Anamarija Jere, CIPRA Slovenija, 059 071 322, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Zdenka Mihelič, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 041 222 358, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Želite morda izvedeti več o gorenjskih elektrarnah, se odpraviti po Stari rudni poti ali doživeti mesto železarstava in hokeja skozi zgodovino?

Vse to in še več, vam nudimo na enodnevnih jesenskih izletih, ki si jih lahko ogledate v naši zloženski vodenih izletov. Izlete lahko pripravimo in prilagodimo po vaših željah.

Več informacij o izletih na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali na 04 586 31 78.

Vabljeni tudi v našo turistično pisarno na Jesenicah, na Titovo 18.

TIC Jesenice

V Turistično informacijskem centru Jesenice vodijo register lokalnih turističnih vodnikov na območju občine Jesenice.

Več informacij o vodenih izletih, ki jih vodijo lokalni turistični vodniki s seznama, vam posredujejo v turistični pisarni na telefonski številki 04 586 31 78.

Register lokalnih turističnih vodnikov na območju občine Jesenice

 

Ime in Priimek Elektronski naslov Znanje tujih jezikov
MOJCA KONOBELJ Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.  
MIHA NOVAK Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.  
TAMARA TAVŽELJ Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ANG, NEM
MARKO ARH Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. NEM, ANG
POLONA DRVODERIĆ Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.  
LEA HOČEVAR Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ITA
MAJA SIMEONOV NEDELJKOV  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ANG, ITA, GRK
ŠPELA SMOLEJ MILAT Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ANG, HRV
SAMO PODOBNIK Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ANG
ALJOŠA ŽNIDAR Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ANG
ANDRAŽ SODJA Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ANG
MATEJ METERC Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. RUS/POL
MIRZA AVDIĆ Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. BOSANSKI
IRENA PEZDIR Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.  
MANCA KOBAL Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ANG, SLO
MATEJA TERSEGLAV Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ANG, SLO
ANA HERING Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ANG, SLO, KIT

 

Odlok o lokalni turistični vodniški službi v Občini Jesenice

Stara Sava

stara_sava

Je osrednji del mesta Jesenice, ki je nastal na sotočju Save in hudournika Ukova. Odlikuje ga izjemno bogata železarska tradicija, ki je vidna skoraj na vsakem koraku. Tu so vsi bistveni elementi fužinarskega naselja: graščina, cerkev, delavska stanovanjska hiša, plavž s pomožnimi obrati, rake in mlin. Vsi objekti so se ohranili na relativno majhni površini in so povezani v smiselno celoto, ki je namenjena muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Povezuje jih trg, ki s preurejeno podobo postajo novo središče družabnih prireditev na Jesenicah, mesto zbiranj in srečevanj.

Več: www.gornjesavskimuzej.si

Ruardova graščina

Stara_Sava_by_Alek_9_web

Leta 1538 se je na Staro Savo naselila italijanska rodbina Bucelleni. Tukaj je zgradila graščino in fužino, ki ji je v kratkem času prinesla precejšnjo premoženje. Postala je lastnica železarskih obratov in rudnikov po vsej Gornjesavski dolini. V 17. stoletju je rodbina napredovala v plemiški stan. Postali so baroni in s pridevkom »von Reichenberg«, kar je nemško poimenovanje za njihove bogate rudnike v Savskih jamah. Leta 1686 so Bucelleniji dosegli celo grofovsko čast, vendar je bila takrat njihova slava že v zatonu. Glavni temelj njihovega uspeha, železarstvo, je namreč zašlo v težave, zaradi česar so bili prisiljeni obrate in graščino prodati. Leta 1766 jih je kupil belgijski trgovec Valentin Ruard. V graščini so živele tri generacije Ruardov. Valentinu je sledil Leopold Ruard, ki je bil v času Ilirskih provinc (1809-1813) jeseniški župan. Njegov sin Viktor je neuspešno poskušal posodobiti železarsko proizvodnjo. Posledica tega je bila, da je lastništvo nad savskimi obrati in graščino leta 1871 prešlo na Kranjsko industrijsko družbo. Zatem so se graščinski prostori uredili v uradniška stanovanja. Leta 1954 je bila graščina preurejena v muzej, kjer je danes na ogled železarska zbirka s predstavitvijo maket naselij in naprav. Poleg tega so razstavljeni številni predmeti z raznolikih področij življenja in dela jeseniškega fužinarja, oglarja, rudarja in kovača. Razstavljena je tudi zbirka fosilov in kamnin zahodnih Karavank.

Stanovanjska hiša Kasarna

Stara_Sava_november_2008_002_w

Kasarna je poznobaročna stavba iz konca 18. stoletja. V času Napoleonovih vojn je služila kot vojašnica francoskih vojakov, kasneje pa so v njej dobile svoja stanovanja delavske družine. Leta 2005 je bila stavba temeljito obnovljena. V njej sta svoje prostore dobila Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Tukaj se je rekonstruiralo delavsko stanovanje iz obdobja tridesetih in štiridesetih let 20. stoletja, ki prikazuje bivalno kulturo in način življenja železarskih družin v nekdanjem jeseniškem delavskem naselju. V Kasarni potekajo muzejske delavnice za vse starostne skupine, imajo pa še manjšo galerijo, fototeko in arhiv Kranjske industrijske družbe.

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Stari Savi na Jesenicah

cerkev_stara_sava

Cerkev je dala postaviti družina Bucelleni, posvetil pa jo je ljubljanski škof Tomaž Hren leta 1606. Znana je po glavnem oltarju iz črnega marmorja. Do zaprtja cerkve v petdesetih letih 20. stoletja so jo krasile umetnine beneškega slikarja Nicola Grassija (1682-1748), ki je naslikal tri oltarne podobe: Marijino vnebovzetje, Marijo rožnega venca s sv. Dominikom in Frančiškom Asiškim ter Sv. Antona Puščavnika z antičnim mučencem.

Plavž

plavz

Plavž kot srce fužine je bil zasnovan že v 16. stoletju. Sledile so številne predelave. Zadnja in največja se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja. Objekti so bili opuščeni z izgradnjo sodobne železarne in jih je močno načel zob časa. Konservatorski posegi so preprečili njihovo nadaljnjo propadanje in iz njih ustvarili muzej na prostem, kjer obiskovalec lahko spozna nekdanjo železarsko tehnologijo.

Kolpern

kolpern_web

Skladišče za lesno oglje - kolpern je stalo ob plavžu, kjer so oglje uporabljali kot gorivo za taljenje železove rude. Na karti iz leta 1808 je vrisana manjša kvadratna stavba na prostoru zahodno od današnjega kolperna. Stavbo so kasneje dograjevali in v katastru iz leta 1868 je predstavljena v sklopu treh med seboj povezanih skladišč. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je njihova namembnost spremenila. Ohranila se je le ena stavba, ki jo je leta 2009 obnovila Občina Jesenice. V njej je prostor za kulturne in protokolarne prireditve v dveh dvoranah.

Murova

23a_web

Je najstarejše naselje Jesenic, ki leži na pobočju Mirce. Prvi podatki o tem naselju segajo v leto 1469 in pričajo o tem, da so bile prve hiše na Murovi lesene; nekatere med njimi so se ohranile do danes in sicer kot najstarejšo hišo štejejo Pračkovo hišo, sledijo pa ji Resmanova, Pavlekova in Markeževa. V kompleks stare Murove sodi tudi cerkev sv. Lenarta.

 

Kosova graščina

razno_378_web

Sodi v sklop štirih fužinskih gradov, ki so jih v 16. in prvi polovici 17. stoletja zgradili lastniki železarskih obratov na Savi, Plavžu, Murovi in Javorniku. Fužinarski dvorec na Murovi je bil zgrajen 1521. leta, v virih pa ga omenjajo kot »stari belopeški grad«. Doživel je številne prezidave in zamenjal številne lastnike. V začetku 19. stoletja je postal njegov lastnik trgovec Pavel Kos, po katerem se graščina tudi imenuje. Graščina je pozneje prešla v last fužinarjev Ruardov, potem pa v roke Kranjske industrijske družbe. V stavbi je bila kar trideset let tudi ljudska šola. Med okupacijo so jo Nemci preuredili v prehodne zapore. Danes je graščina v upravljanju Gornjesavskega muzeja Jesenice, kjer so v njej prostori, namenjeni občasnim razstavam in zbirkam novejše zgodovine, v drugem nadstropju pa je poročna dvorana. V pritličju si obiskovalci lahko ogledajo tudi rekonstruirano zaporniško celico.

 

Nekdanja poštna postaja in gostilna na Jesenicah

razno_393_web

Je v stavbi prav tako nekdanjega Hotela Pošta, ki se nahaja, nedaleč od Kosove graščine. Stari del stavbe je v bistvu poznogotski, saj je bil zgrajen že v začetku 16. stoletja in je zanimiv zato, saj je še vedno na ogled klasicističen portal iz 1845. leta.

 

Cerkev sv. Lenarta na Jesenicah

razno_385_web

Stoji na začetku Murove, starega mestnega jedra Jesenic. Prvotno je bila posvečena sveti Mariji Magdaleni in se prvič omenja leta 1460. Prvotna cerkev je bila zgrajena v gotskem stilu, kasneje v 18. stoletju, so dodali baročne okrase, ki so prekrili stene v prezbiteriju. Cerkev se je veliko prenavljala in preurejala, danes pa velja za eden najlepših sakralnih objektov na Jesenicah.

Kip železarja v krožišču

kip_mala

Kip železarja simbolizira zgodovino mesta Jesenice, ki je tesno povezana z železarstvom.

Cerkev sv. Križa v Planini pod Golico

cerkev_planina_pod_golico

Jedro vasi Planina pod Golico je cerkev Svetega Križa iz 17. stoletja, ki je bila zgrajena za domače rudarje in je imela svojega duhovnika od leta 1844, ko so domačini lahko hodili k maši v svojo cerkev (pred tem so hodili k maši v jeseniško cerkev). Leta 1899 je bil kraj povišan v župnijo. Cerkev je danes obnovljena in dobro vzdrževana ter služi svojemu namenu. Zgrajena je v preprosti baročni obliki z zanimivim zvonikom.

 

Cerkev sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli

Cerkev_sv_Ingenuina_in_Albuina

Predhodnica današnje župnijske cerkve je bila zidana v gotskem slogu in prav tako posvečena sv. Ingenuinu in sv. Albuinu leta 1361. Po vseh katastrofah, ki jo je cerkev utrpela, od požara leta 1761, pa povodnji, kraje zvonikov leta 1916 in popolnega rušenja leta 1917 s strani italijanskih letal, so cerkev uspešno obnovili 1990 in jo že petič posvetili leta 1998.

 

Cerkev sv. Štefana na Blejski Dobravi

Cerkev_sv_Stefana_na_Blejski_Dobravi

 

Je najstarejša stavba v vasi. Cerkev je v osnovi gotska, leta 1743 pa je bila prezidana v baročni stil. V njej sta tudi dva stranska oltarja iz 18. stoletja. Cerkev obdaja zid za katerim je staro, opuščeno pokopališče. Ohranjenih je le še nekaj grobov, med njimi grob Prešernovih sester, Katre in Jere z nagrobno ploščo, vzidano v cerkveno fasado.

 

Gimnazija Jesenice

018_fotke_jesenice_foto_arhiv_OJ_gimnazija_foto_Damjan_Mladenovi_web

Bila je bila zgrajena leta 1914 po načrtu Rudolfa Petza in predstavlja eno izmed redko ohranjenih secesijskih stavb na Jesenicah. Rombaste štukaturne detajle na čelni fasadi dopolnjujejo plitvi reliefi z upodobitvami dečkov, ki simbolizirajo znanost. Zgrajena je bila za namene obvezne ljudske šole, kasneje do leta 1958 pa sta imeli v njej prostore nižja in višja gimnazija. Stavba je bila leta 1994 obnovljena in takrat so ji povrnili izvirno zeleno barvo. Danes je v njej še vedno gimnazija s športnim in evropskim oddelkom izobraževanja.

 

Dom Pristava

dom_pristava_2

Dom Pristava je bil zgrajen leta 1641 in je zaradi zgodovinskega pomena zaščiten. Stoji ob robu travnika na vzhodnem podnožju slemena Španovega vrha nad vasjo Javorniški Rovt. Nekdaj je bila Pristava namenjena nadzornikom rudarske proizvodnje in transporta železove rude, ki so jo kopali na bližnjih pobočjih. Znamenit botanik Karel Zois je tu je uredil botanični vrt, Zoisov park. Pred več kot dvesto leti našel rumenocvetno mačeho, ki jo poznamo kot Zoisova vijolica in jo najdemo le na pobočjih Karavank. V parku najdemo čudovita eksotična ter domača drevesa in tri jezerca, ki so polna življenja malih zanimivih živih bitij. Pristava z Zoisovim parkom je lep kraj za oddih v naravi in odlično izhodišče za planinske izlete, tudi na najvišji vrh Karavank, Stol. V bližini se nahaja znano nahajališče fosilov, 300 milijonov starih karbonskih kamnin, ki privlačijo ljubiteljske zbiratelje in znanstvenike.

 

Gledališče Toneta Čufarja Jesenice

cufarjev_trg_in_gledalie_Damjan_Mladenovi_web

Gledališka in kulturna dejavnost na Jesenicah segata daleč nazaj, tja v 19. stoletje. Že leta 1889 je bilo ustanovljeno "Bralno in pevsko društvo" ter leta 1897 še "Katoliško delavsko društvo". Po prvi svetovni vojni je na Jesenicah delovalo okoli osemdeset društev (prosvetno, gledališko, pevsko, godbeno, telovadno, planinsko ...). Bogata gledališka dejavnost sega v leto 1910. Znan je podatek, da je sodilo "Gledališko društvo" na Jesenicah med najbolj delovne igralske družine na Slovenskem. Društva so delovala na različnih krajih. Prostorska stiska je v dvajsetih letih dvajsetega stoletja spodbudila gradnjo dveh novih pomembnih objektov: Sokolskega doma, sedanji Partizan in Krekovega doma, danes poimenovanega Gledališče Tone Čufar. Krekov dom je bil projektiran in namenjen za gledališko dejavnost leta 1929. Slovesno je bil blagoslovljen 8. septembra 1930 kot "Krekov prosvetni dom". Dom je bil poimenovan po krščanskem socialistu Janezu Evangelistu Kreku. V njem je vse do druge svetovne vojne potekala živahna kulturna dejavnost. V letu 1985 je bil prizidan nov objekt. Vanj so se preselili Radio Triglav, kino in knjižnica. Oba objekta je v celoto povezala skupna vhodna avla. Gledališče Toneta Čufarja je v letu 1995 praznovalo 50 - letnico delovanja, v letu 1998 pa so Jesenice praznovale 100. obletnico gledališke dejavnosti na Jesenicah.

 

Savske jame

Korlnov_rov_by_Obina_Jesenice_7_web

Savske jame so še danes dokaz, da je bila v teh krajih močno zakoreninjena rudarska tradicija, ki je preživela skoraj 800 let. O začetkih rudarstva priča Ortenburški rudarski red iz leta 1381, ki je urejal odnose v rudarstvu in plavžarstvu. Savske jame so obsegale številne, tudi do 90 m globoke rudnike, kjer so kopali siderit in oskrbovali dva velika plavža na Savi in Javorniku. O našem največjem železovem rudišču spominjajo le še nekateri objekti in stara hišna imena. Deloma je ohranjen najnižji pridobivalni izvozni in raziskovalni rov Karel, imenovan Korelnov rov. Med spomini na fužinarstvo in rudarstvo so nekateri ostanki objektov, pražilnih peči ob Črnem potoku, nekdanje skladišče razstreliva, vsekano v skalo, in manjše ravnice – rudniški odvali, kjer so odlagali kose revne rude in druge primesi.

Zgibanka Savske jame

 

Blažunova kašča na Potokih

blaunova_3_web

Blažunova kašča na Potokih je del Blažunove domačije in je zaščitena kot etnološki spomenik. Blažunova hiša, kašča in gospodarsko poslopje so zgled, kako si je kmečki naročnik v preteklosti ob ugodnem gospodarskem in kulturnem razvoju lahko privoščil delo mojstrov, kamnosekov in celo slikarjev. Notranjost kašče ima dva prostora, ki služita za shranjevanje žita in mesa.

 

Partizanska bolnišnica na Mežakli

Bolnica_na_Mezakli_007_web

Partizanska bolnišnica na Mežakli je skromen lesen objekt v bližini Zakopov, ki je bil postavljen leta 1942 kot zatočišče ranjencev. Bolnišnica je bila znana tudi kot »Mala bolnica« in je predstavljala prvo partizanko bolnišnico na Gorenjskem. Značilno zanjo je bilo predvsem to, da je Nemci ves čas II. svetovne vojne niso odkrili. V letu 1997 so bolnišnico obnovili in je primer avtentičnega zgodovinskega spomenika, ki priča o težkih pogojih zdravljenja ranjencev med drugo svetovno vojno.

 

Spominski park na Plavžu

razno_369_web

Spominski park leži na mestu nekdanjega sredi 20. stoletja opuščenega pokopališča. V drugi polovici 20. stoletja je dobilo podobo spominskega parka in arboretuma z več kot dvesto vrstami okrasnega drevja in grmovnic. Park ohranja več kulturno zgodovinskih spomenikov: pokopališki zid z ohranjenimi historičnimi nagrobnimi ploščami, vojaško kapelo s kostnico padlih vojakov v prvi svetovni vojni 1914-1918, bronasti doprsni kip revolucionarja, delavskega pisatelja in pesnika Toneta Čufarja, bronasti doprsni kip Dr. Aleša Stanovnika, spomenik delavcem železarne Jesenice in narodnim herojem, grobišče 42 borcev padlih med drugo svetovno vojno 1941-1945, kamnito litopunkturno znamenje, ostanek prvotnega pokopališkega zidu z bronasto ploščo Alojzu Mencingerju, žrtvi italijanskih letalcev na Javorniku 1917 in spomenik na grobišču ponesrečenih graditeljev karavanškega železniškega predora leta 1904.

* URADNE URE

  • Maj, junij, september, december
  • ponedeljek – petek
    08.00 - 12.30 in 13.00 -16.00
  • sobota
    10.00 – 12.30 in 13.00 -16.00
  • Julij, avgust
  • ponedeljek – petek
    09.00 – 12.30 in 13.00 -19.00
  • sobota
    10.00 – 12.30 in 13.00 -16.00
  • Oktober, november, januar, februar, marec, april
  • ponedeljek – petek
    08.00 - 12.30 in 13.00 -16.00
  • sobota, nedelja zaprto

Uredniki