V matematiki je ena plus ena vedno lahko le dve, medtem ko je v družbenih (in političnih) odnosih ena in ena lahko tudi več kot dve. Verjamem, da je mogoče politiko voditi tako, da pri seštevanju posameznih elementov dobimo višji rezultat.

Skupaj smo močnejši, je znani rek, ki se ga rad spomnim pri županskem delu v Občini Jesenice. Na ta način se ustvarja tudi družbena kohezivnost, družbena dodana vrednost, ustvarja se identiteta.

Z vprašanjem Kdo sem, Jeseničan? sem že večkrat izpostavil pomen identitete v naši lokalni skupnosti. Identiteta Jesenic povzema bistvene značilnosti našega lokalnega okolja. Na ta način se ustvarja edinstvena podoba našega okolja, po kateri se razlikuje od drugih.

Bistvene značilnosti naše skupne lokalne podobe je v zadnjih sedmih stoletjih brez dvoma najbolj izrazito opredelilo železarstvo. V zadnjih dobrih sedmih desetletjih je naša skupna podoba dobila pomemben temelj tudi v najhitrejšem ekipnem športu – hokeju.

Železarstvo – jeklarstvo še vedno bistveno zaznamuje našo lokalno podobo in bojazni, da bi se to spremenilo ni, medtem ko je hokej v zadnjih letih izpostavljen večjim tveganjem. Naloga lokalne skupnosti je, da tveganja omeji, če jih že ne more povsem izničiti.

V sredo je padel zastor na 32. Čufarjevih dnevih. Osrednja prireditev ljubiteljskih gledališč Slovenije in zamejstva je na oder Gledališča Toneta Čufarja privabila tiste ljubiteljske ustvarjalce, ki so v lanski sezoni na odre slovenskih gledališč (po oceni selektorja festivala) postavili najboljše predstave. Občinstvo na Jesenicah je tako tudi letos lahko uživalo v predstavah. Veseli nas lahko, da imajo Jesenice tudi zaradi Čufarjevih dni posebno mesto na slovenskem gledališkem zemljevidu.

Na prvi pogled bi se festival ljubiteljskih gledališč lahko zdel nepomemben. A se festival že lahko pohvali z dolgoletno in bogato tradicijo. Visoka kakovost predstav, ki so vključene v tekmovalni program Čufarjevih dni, vsako leto dokazujejo, da se je Čufarjevih dni upravičeno prijela oznaka Borštnikovo srečanje slovenskih ljubiteljskih gledališč. Na Jesenicah smo na to oznako ponosni.

Aktualna sodobnost je obdobje, ki je v ospredje postavilo posameznika. Čas, ki ga živimo, tako označujemo tudi kot obdobje individualizma. Jaz ali bolj po domače – »jest« predstavlja središče individualizma.

Omenjeni »jest« se kaže na različne načine. Tudi v prometu ga je mogoče opaziti. Vsi se vozimo po avtocestah in pogosto se zgodi, da se na prehitevalnem pasu naredi kolona, medtem ko na voznem pasu vozijo le redki avtomobili. Zdi se, kot bi se vozniki ne znali pravilno razporediti na avtocestnih voznih pasovih. Vendar v to dvomim, saj v avtošolah učijo, da je vozni pas pač vozni pas, prehitevalni pas pa je namenjen prehitevanju. Ampak danes, sodeč po opisanem pogledu na avtoceste, tako vsi le še prehitevamo. Ker se vsakomur posebej mudi in vsak razmišlja podobno, torej da moram »jest« čimprej pripeljati do cilja. In tako očitno razmišlja velika večina voznikov. Podobne primere iz prometa bi lahko našli praktično v vseh slovenskih mestih, najbrž pa tudi v tujini.

O 25. obletnici partnerstva med občinama Jesenice in Nagold (Nemčija) sem razmišljal že v prejšnjem Županovem kotičku. Po našem obisku imam veliko razlogov, da o partnerstvu in prijateljstvu razmišljam ponovno.

Odločitev občinskega sveta Občine Nagold, da enega od trgov v središču mesta poimenuje po Jesenicah, in velikem presenečenju, ki so nam ga s tem pripravili ob našem obisku, razumem kot zelo pomembno sporočilo. Z odločitvijo tamkajšnjega občinskega sveta namreč nismo bili vnaprej seznanjeni, organizatorji srečanja so nam namignili le, da nas čaka prijetno presenečenje. Nisem si mogel misliti, da lahko doživimo takšno presenečenje in s tem pomembno priznanje.

Občina Jesenice in občina Nagold iz Nemčije letos obeležujeta 25. obletnico pobratenja. Osrednja slovesnost, s katero bomo zaznamovali dolgoletno prijateljstvo med dvema občinama, bo jutri zvečer v Nagoldu. Z Jesenic se je v Nemčijo že odpravila številčna delegacija, ki bo sooblikovala pestro dogajanje ob tem jubileju.

Partnerstvo dveh mest je nastalo na podlagi srečanj fotografov iz Jesenic in Nagolda. Najbrž si udeleženci teh prvih srečanj niso predstavljali, da se bo njihovo sodelovanje razvilo v prijateljstvo med dvema občinama. Tako se zdaj lahko veselimo dobrih odnosov z Nagoldom, hkrati sem prepričan, da ima naše (mednarodno) sodelovanje še veliko priložnosti za nadgradnjo.

Prvi šolski dan in začetek novega šolskega leta je za nami. Z veseljem sem na prvi šolski dan obiskal osnovni šoli Koroška Bela in Prežihovega Voranca ter pozdravil učence, še posebej prvošolce. V priložnostnem nagovoru prvošolcem in njihovim staršem sem posebej izpostavil prometne zagate, s katerimi se zlasti ob jutranjih konicah srečujejo otroci in z njimi tudi starši. Zato sem starše prosil, naj svoje otroke v šolo, če se le da, pospremijo peš in naj jih na splošno spodbujajo, da hodijo peš ali uporabljajo druge oblike trajnostnega transporta (kolo, skiro, avtobus …).

Jeseniške osnovne šole so lepo umeščene v prostor tako, da večina učencev v največ desetih ali petnajstih minutah lahko pride do šole peš. Na ta način se zmanjša obremenitev cest z avtomobilskim prometom v neposredni okolici šol, hkrati se poveča varnost otrok. Za dosego tega cilja moramo svoje dodati vsi – in to skupaj. Prepričan sem, da mi ni treba posebej izpostavljati, da peš hoja pomeni večjo telesno aktivnost, kar pripomore k boljšemu splošnemu počutju in zmanjšanju zdravstvenih tveganj. K naštetemu lahko dodamo še ugotovitev, da manj avtomobilskega prometa pomeni tudi manj izpustov toplogrednih vplivov, s čimer vsi skupaj – in še enkrat poudarjam: vsi skupaj – dodajamo kamenček v mozaik ukrepov k omejevanju globalnega segrevanja ozračja.

Občinski proračun je eden najpomembnejših aktov v vsaki lokalni samoupravi in tudi na Jesenicah je tako. Te dni tako že zaključujemo pripravo osnutka proračuna za prihodnje leto, saj ga bo občinski svet obravnaval že na septembrski seji, hkrati bo osnutek tudi javno razgrnjen.

Gre za zahteven postopek, s katerim se kot župan srečujem prvič, medtem ko večina sodelavcev postopek pozna in tako kljub vsemu naloga v postopkovnem smislu ni prezahtevna. Precej bolj zahtevna je vsebinska priprava proračuna, saj je treba na eni strani upoštevati zakonske zahteve, na drugi dejanske potrebe v občini.

Pred časom sem že predstavil moj pogled na nekatere najpomembnejše prioritete občinskih naložb za prihodnje leto, zdaj, ko razmere poznam že precej bolje kot ob nastopu mandata, pa so se izkristalizirala najbolj problematična področja, ki jim v osnutku proračuna posvečamo več pozornosti.

Vprašanje odpadkov in smradu z Male Mežakle nas v občinski upravi zaposluje že od začetka mandata, v ponedeljek je na izredni seji o tem razpravljal tudi občinski svet. Poleg tega je bila izredna seja namenjena tudi obravnavi razmer v jeseniškem hokeju.

Da gre za pomembni temi na eni strani dokazuje kopica sklepov, ki jih je sprejel občinski svet, na drugi strani pa veliko zanimanje javnosti in tudi novinarjev.

Ocenil sem, da pobuda svetnikov za razpravo na izredni seji občinskega sveta o obeh tematikah izraža skrb članic in članov občinskega sveta glede izpostavljenih vprašanj. Hkrati smo v občinski upravi sklic seje ocenili tudi kot izraz nezaupanja do dela župana in občinske uprave, čeprav tudi na tem področju trdo delamo. Pri tem si želimo, da bi občinske svetnice in svetniki (pa tudi občani), če ocenijo, da nimajo dovolj ustreznih informacij, potrkali na naša vrata, kjer bi lahko dobili dodatna pojasnila in odgovore. Če bomo v prihodnje skupaj okrepili informiranje in dosegli boljšo informiranost svetnic in svetnikov ter občank in občanov, je eden od namenov izredne seje izpolnjen.