Izhodišče poti »Potep po Mežakli« se nahaja v naselju Kočna pri avtobusni postaji, kjer pričetek poti označuje informativna tabla.

Največje naravno bogastvo Mežakle predstavlja gozd. Prevladuje slovenski alpski bukov gozd, v podrasti pa je največ trilistne vetrnice. V preteklosti so za potrebe železarstva in oglarjenja bukev posekali, zato se je na drugotno zakisanih tleh razvil smrekov gozd z golim lepenom.

Planina leži na jugovzhodnem delu Mežakle na nadmorski višini 1035 m. Na njej se še vedno pase od 10 do 15 glav živine. Poleg Obrance je na Mežakli še nekaj živih planin, ki so večinoma v zasebni lasti kmetov iz vasi gorjanskega konca. Kraško površje Mežakle skorajda nima površinskih vodotokov, zato živino napajajo s kapnico.

 

Sovražnik ni nikoli odkril hiške sredi gozda, kjer so si ranjenci lizali rane. In svoje težke misli …

 

Stresla se je gora, grmelo je med rekami, čez polje; ljudje so prisluhnili. Potem je padlo. Imamo ga. Čudež z drugega sveta. Na Mežakli.

Visoko nad morjem, globoko v Mežakli, leži jama, ki skoraj v vseh letnih časih v sebi ohranja led. Jamarjem ponuja sprejem …

Po viseči brvi čez Savo so hodili javorniški bosopetci pred davnimi časi na potep na Poljane. Visoko v hrib so upehani lezli. Nenadoma pa – pogled na deklico sredi bukovega gozda. Eno samo kamnito srce …

Ali je kaj trden most?
Kakor kamen kost.
Gre lahko naša vojska skoz?
Ja, če nam daste zadnjega vojaka!

URADNE URE

  • Maj, junij, september, december
  • ponedeljek – petek
    08.00 - 12.30 in 13.00 -16.00
  • sobota
    10.00 – 12.30 in 13.00 -16.00
  • Julij, avgust
  • ponedeljek – petek
    09.00 – 12.30 in 13.00 -19.00
  • sobota
    10.00 – 12.30 in 13.00 -16.00
  • Oktober, november, januar, februar, marec, april
  • ponedeljek – petek
    08.00 - 12.30 in 13.00 -16.00
  • sobota, nedelja zaprto

Uredniki